Ponedeljek, November 20, 2017
Nahajate se: Blog ZVOČNA ZAŠČITA PRED HRUPOM OGREVALNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV
  • Prezračevalni kanali
    Zračni kanali, izdelani iz pocinkane, nerjaveče, aluminijaste ali bakrene pločevine po DIN 24190, varjeni zračni kanali za posebne izvedbe, glušniki, dušilne kulise...
    Več
  • Prezračevanje
    Izvede se preko kanalskega razvoda od klimatov in ventilatorjev do odvodno dovodnih prezračevalnih elementov. Imamo lastno proizvodnjo zračnih kanalov, glušnikov, deflektorjev, stolpnih difuzorjev, filternih komor...
    Več
  • Proizvodnja
    Naša ponudba med drugim zajema tudi proizvodnjo deflektorjev, ki so lahko okrogli ali pravokotni...
    Več
ZVOČNA ZAŠČITA PRED HRUPOM OGREVALNIH IN PREZRAČEVALNIH NAPRAV

Zidovi in stropi, ki so služijo ogrevalnim, prezračevalnim in klimatskim napravam morajo biti primerno zaščiteni pred viri hrupa, ki ga te naprave povzročajo. Zahteve za zvočno zaščito stavb namenjene za ljudi in bivanje določa Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.l.RS.št. 14/99). Minimalne vrednosti izolacije pred zvokom v zraku in maksimalne vrednosti ravni udarnega zvoka za posamezne ločilne konstrukcije, v odvisnosti od namembnosti prostorov, ki jih te konstrukcije ločijo, morajo ustrezati vrednostim, ki so navedene v tabelah od 1 do 8 priloge tega pravilnika. Te minimalne vrednosti izolacije pred zvokom veljajo tudi za prezračevalne in druge kanale, ki se nahajajo v ločilni steni ali v medetažni konstrukciji. Mejne vrednosti ravni hrupa, ki ga v bivalnih prostorih povzročajo skupne hišne naprave in instalacije so določene v tabeli 9 tega pravilnika.
Doseganje predpisane ravni zvočne zaščite stavb mora izhajati iz projekta za gradbeno dovoljenje oziroma projektne dokumentacije. Žal, mnogi projekti ne vsebujejo ustreznih ukrepov oziroma gradbenih zahtev za zvočno zaščito pred viri hrupa. Iz teh razlogov se mnogo stanovalcev pritožuje predvsem v stanovanjskih blokih, kjer se marsikje pri rekonstrukciji ogrevanja oziroma zamenjavi energenta, odločijo za postavitev skupne strešne plinske kotlovnice. Pri družinskih hišah v zadnjem času razen ogrevalnih naprav, vgrajujemo še tudi prezračevalne naprave in centralne sesalne naprave za prah. Dogaja se, da marsikdo ne izvede ustrezne zvočne zaščite bivalnih prostorov pred viri hrupa. Sestavek opisuje osnovne značilnosti zvočne zaščite stanovanjskih objektov pred različnimi viri hrupa, ki ga povzročajo ogrevalne, prezračevalne in klimatske naprave.
V prvem delu članka so podane osnovne enačbe iz akustike in njihova uporaba pri zvočni zaščiti gradbenih elementov in prezračevalnih kanalov. V drugem delu je prikazan enostaven izračun zvočne zaščite stanovanjskega prostora pred hrupom, ki ga povzročajo ogrevalne in prezračevalne naprave.

1. Osnovni pojmi akustike

Načeloma ločimo dve vrsti hrupa. Hrup, ki se širi po zraku ter hrup, ki se širi po konstrukcijskih elementih v sosednje prostore in ga imenujemo udarni zvok. Od določenih mehanskih lastnosti uporabljenega materiala je odvisno, v kakšni meri se bo absorbiral zvok. Zvočni valovi, ki jih zazna človeško uho, nahajajo se v področju frekvenc od 16 do 20.000 Hz.

Za enostavno razumevanje zvočnih pojavov poglejmo, kakšna je analogija s toplotnimi pojavi, slika 1:

• zvočno moč Lw izvora hrupa (W/m2), ki se označuje z brez dimenzijsko enoto decibel (dB), lahko primerjamo z toplotnim učinkom (močjo) izvora toplote,
• raven (nivo) zvočnega tlaka Lp v prostoru (označuje se z dB), ki ga registrira mikrofon ali človeško uho, se lahko primerja s temperaturo v prostoru, ki ga registrira termometer oziroma človeško telo,.
• tako kot s termometrom ne moremo zmeriti toplotni učinek (moč), tako tudi z mikrofon ne moremo zmeriti zvočne moči,
• temperatura v prostoru se spreminja v odvisnosti od zunanje temperature in oddaljenosti izvora toplote in zavisi od vpliva okoliških sten oziroma njihove sposobnosti prevajanja toplote. Prav tako se spreminja nivo zvočnega tlaka v odvisnosti od oddaljenosti izvora zvoka in zavisi od absorpcijskih lastnosti okoliških površin.

 

 

1.1.Splošna definicija za dušenje zvoka, raven zvočne moči in zvočnega tlaka

Pod dušenje zvoka, lahko na splošno razumemo lastnost snovi, ki absorbirajo (vpijajo) zvočna nihanja in jih pretvarja v toploto. Dušenja hrupa (zvoka) v nekem prostoru je enaka razliki zvočne moči (Lw) in zvočnega tlaka (Lp.):

ΔL = Lw – Lp = konst.

Dušenje oziroma absorbcija zvoka določene površine se lahko določi po enačbi:

ΔL = 10 log A/4 (dB)

V enačbi pomenijo:

ΔL. - dušenje (dB)
A - ekvivalentna absorpcijska površina, (m2)

Ekvivalentna absorpcijska površina A v neopremljenem prostoru se določi z merjenjem dolžine odmevnega časa v terčnem frekvenčnem pasu s srednjo frekvenco 500 Hz in z enačbo:

A = 0,163 V/T - m2 (Sab)

V - prostornina prostora (m3)
T - dolžina odmevnega časa (s)

Potrebno dušenje hrupa (zvoka) v nekem prostoru, se lahko določi iz ustreznih diagramov, v odvisnosti od ekvivalentne absorpcijske površine, oddaljenosti od izvora hrupa in faktorja smeri izvora hrupa.

Raven zvočnega tlaka Lp (dB) lahko zmerimo z ustreznim merilnikom. Osnovna enačba se glasi:

Lp = 20 log p/po (dB)

p- dejanski zvočni tlak (N/m2)
p0 = 2.10-5 (N/m2) minimalna vrednost referenčnega zvočnega tlaka (pmax = 20 N/m2)

L = 20 log 2 x 108/2 x 10 = 140 dB… meja, pri kateri se pojavijo bolečine v ušesih

Za razliko od zvočnega tlaka, zvočna moč ni merljiva vrednost. Določimo jo iz enačbe:

Lw = 20 log W/Wo (dB)

Referenčna vrednost zvočne moči za evropske države znaša:

W0 = 10 – 12 W

V primeru enakih vrednosti več izvorov (n) in ponorov velja enačba:
Lsk = L ± ΔLn = L ± 10 log n (dB)

Če so izvori in ponori različnih vrednosti (Li) znaša skupna raven vrednosti Lsk :
Lsk = 10 log Σ 10 0,1lLi (dB)

 

Če imamo točkasti izvor zvoka, se okrog njega ustvarja polje v obliki koncentričnih krogov. Zvočni tlak na razdalji r znaša:
Lp – Lw = 10 log S0/4r2π (dB)

 

V primeru, da je S0 = 1 m2 pišemo enačbo:
Lp = Lw – 20 log r – 11 (dB)

 

Zvočni tlak se zmanjšuje na dvojni razdalji vedno za 6 dB v akustično prostem polju ( 20 log 2 = 6)

 

V praksi se zvok širi pretežno v eni smeri, zato v enačbi upoštevamo faktor smeri Q:
Lp – Lw = 10 log Q/4r2π (dB)
Q = 1 do 8 glede na prostorski kot

 

Prostorski kot


4 π

2 π

π

π/2

Q

1 2 4 8

 

V zaprtih prostorih, kjer stene delno absorbirajo in delno odbijajo zvok, je zmanjšanje ravni zvoka manjše, kar zavisi od absorpcijske lastnosti sten. Enačbo zapišemo:
Lp – Lw = 10 log ( Q/4r2π + 4/A) (dB)

Uradni list št.14/99 Priloga II predpisuje način merjenja hrupa v stavbi in merjenje hrupa, ki ga povzročajo viri zunaj stavbe.

2. Dušenje zvočnih valov

a. Definicija dušenja (DIN 4109)

Za zid lahko predpostavimo, da niha kot membrana. Ko zvok dospe do zidu, se en del zvoka odbija od zidu in vrača. Drugi del zvoka se absorbira v zidu ali prenaša dalje, medtem ko tretji del zvoka prepuščajo pore v zidu. Če imamo na eni strani zidu ali stropa raven (nivo) zvoka L1 in na drugi strani konstrukcije zidu raven zvoka L2 je dušenje:

D = L1 – L2 (dB)

Dušenje v tem primeru pomeni razliko nivoja zvoka v obeh prostorih oziroma določeno zmanjšanje ravni zvoka.

b. Stopnja dušenja zvoka

Stopnja dušenja zvoka (R) se za zid ali strop določi z merjenjem pri različnih frekvencah in predstavlja karakteristiko konstrukcije zidu.

Stopnjo dušenja (izolacijo pred zvokom) izrazimo z enačbo:
R = L1 – L2 + 10 log S/A (dB)

A = 0,16 V/T

V enačbi pomenijo:

R - stopnja dušenja zvoka – zvočna izolacija (dB)
L1 - raven zvoka v prostoru izvora zvoka (dB)
L2 - raven zvoka v sprejemnem prostoru (dB)
S - kontrolna površina gradbenega elementa (m2)
A - ekvivalentna površina absorpcije zvoka sprejemne površine - absorpcijska površina (m2)
V - prostornina prostora (m3)
T - dolžina odmevnega časa (s)

Številčne vrednosti so dane v VDI 2571 IN VDI 2719 ter DIN 4109.

Namesto zvočne izolacije R se v praksi uporablja t.i. ovrednotena minimalna vrednost zvočne izolacije pred zvokom v zraku ločilnih sten in medetažnih konstrukcij, ki je podana z Rw ( DIN 52210) oziroma vrednost Rw′ (Ur.list RS 14/99, priloga 1). V prilogi 1 (Ur.list RS 14/999) so navedene tudi maksimalne dovoljene vrednosti ravni udarnega zvoka podane z L′nw. V tabeli št.1 so prikazane ovrednotene vrednosti za Rw in dušenje Ds (pri frekvenci 1000 Hz) za nekatere gradbene elemente in materiale po VDI 2571.

 

Material

Skupna
debelina
(mm) Ds (dB)

Površinska
masa
(kg/m2)

Rw

(dB)

Ds (dB)

fm = 1000 Hz

polna opeka, omet

115

270

49

52

polna opeka, omet

240

450

55 57

plinobeton

115

150

42 43

 

plinobeton

 

365

490

54 56

jeklena pločevina (1mm) - ravni profil

1

8

26 27

jeklena pločevina (1mm) - trapez.profil

45

11

25 25

jeklena pločevina (1mm) dvojni trap.profil

190

22

35 43

jekl.ploč.(1mm) - trapezni profil s ploščami iz mineralnih vlaken

120


32 37

jekl.ploč.(1mm) - trapezni dvojni profil s ploščami iz mineralnih vlaken

190


41 48

konstrukcija z dvojno izolacijo iz poliuretana,
jeklena pločevina 2 x 1,5 mm

60


40 51

 

Dušenje Ds za določeni material zavisi od frekvence zvočnih valov. V tabeli 1 je razvidno, da ima zid iz polne opeke debeline 115 mm pri frekvenci 100 Hz vrednost Ds = 52 dB. Če bi primerjali enaki zid pri frekvenci 125 Hz bi dobili Ds = 37 dB.
Za oceno kvalitete dušenja zidu za določen zvok, je po DIN 52210 uvedena »krivulja dušenja zvoka«, kjer so za dušenje zidu za določen zvok predpisane minimalne vrednosti. Frekvenčno območje znaša od 100 do 3200 Hz. Izmerjene vrednosti zidu (stene) ali stropa se primerjajo z standardno krivuljo dušenja. Če se vrednosti nahajajo nad vrednostmi za standardno krivuljo, je potrebna dodatna zvočna zaščita. Če so vrednosti pod vrednostmi za standardno krivuljo, dodatna zvočna zaščita ni potrebna.
Pregradne stene v stanovanjih morajo imeti takšno zvočno izolacijo, ki zadovoljuje minimalnim vrednostim predpisanim krivuljam dušenja.

2.1. Enoslojni zidovi in stropi

Sestavljeni so iz enega materiala, na primer opeke, betona itd. Čim večjo maso imajo, tem boljši so zvočni izolatorji. Po Kremeru, lahko dušenje D (dB) za določen material z maso G (kg/m2) izračunamo po enačbi:

D = 14 log G +14 (dB)

Na diagramu - slika št.2 so prikazane izmerjene povprečne vrednosti zvočne izolacije zidu v odvisnosti od mase.

 

 


Na sliki št.2 sta prikazana primera za zid z maso 200 kg/m2 in zid z maso 500 kg/m2, ki sta obojestransko ometana. Za maso 200 kg/m2 znaša zvočna izolacija zidu (dušenje zvoka) 45 dB in za zid z maso 500 kg/m2 znaša zvočna izolacija zidu 50 dB.
V stanovanjski gradnji so dovoljeni zidovi z maso > 350 kg/m2. Večji prazni prostori zmanjšujejo zvočno izolacijo, prav tako nalepljene akustični plošče. Povečanje mase za 100 odstotkov enoslojnega zidu, pomeni izboljšanje zvočne izolacije za 4,2 dB (izračunano po Kremeru). Dva razdvojena sloja enake mase v idealnem primeru podvojita dušenje D enoslojnega zidu (glede na izboljšanje 4,2 dB).

V tabeli 3 so prikazane izmerjene povprečne zvočne izolacije Rsr za enoslojne in dvoslojne zidove iz različnih materialov, obojestransko ometane.

 

Tabela 3

 

Enoslojni zid

 


Dvoslojni zid




 


Zid

masa

(kg/m2)

Rsr
(dB)

Zid

masa
(kg/m2)

zrač. prost.
(cm)

Rsr
(dB)

6 cm beton

110

35

polna opeka
2 x 6,5 cm

280

1,5

56

12 cm težki beton

330 50

Kamniti zid
2 x 9,5 cm

250 1,8 56

20 cm porozni beton

220 45

kamniti zid
2 x 5,5 cm

280 2,1 55

11,5 cm polna opeka

270 47

porozne bet. ploš.

2 x 5 cm

150 3,0 53

11,5 cm votla opeka

200 44

mavčne plošče
2 x 5 cm

130 3,7 53

24 cm polna opeka

460 53



24 cm votla opeka

350 51



10 cm mavčna plošča

105 36



 

2.2.Večslojni zidovi in stropi

Imajo dva ali več slojev, ki niso trdno povezani. Vmesni prostor je zapolnjen z materialom, ki absorbira zvok. Tako so stene iz votle opeke, plinobetona (siporeksa), montažne stene z enojno mavčno oblogo in druge lahke stene neprimerne za postavitev med dvema stanovanjskima enotama, med mirnim in glasnim delom hiše, ker prepuščajo preveč hrupa. Za dovolj težko steno mora biti površinska masa zidu večja kot je 350 kg/m2.
Kasneje se da protihrupna izolacija izboljšati tako, da pred prelahko steno postavimo še eno. Pri tem je pomembno, da je ne pritrdimo nanjo, saj se s tem izognemo dodatnim zvočnim mostovom.
Ker potuje zvok skozi lahke konstrukcije in se prenaša po togih konstrukcijah, ga moramo dušiti z materialom, ki zvok absorbira. Najpogosteje uporabljeni materiali za zvočno izolacijo sten so mineralna volna in polistiren (stiropor). Udarni zvok na tleh pa dušimo s pohodnimi izolacijskimi ploščami iz kamene ali steklene volne, kaširanim polistirenom itd (slika 3). Na sliki 3 a je prikazana zvočna izolacija stropa iz spodnje strani. V tabeli 4 so prikazani izračunani koeficienti dušenja zvoka α za različne materiale (povzeto iz nemških norm).

 

 

Tabela 4: Koeficient dušenja zvoka α za različne materiale

 

Material

Frekvenca

250 Hz

 

 

 

1000 Hz

apnena malta

0,03

0,04

marmor, pločevina, klinker

0,01

0,02

les

0,03

0,04

beton, rabic

0,10

0,05

malta z steklenimi vlakni, debelina 1 cm

0,15

-

plošče iz lesne volne debeline 2,5 cm

0,25

0,5

plošče iz lesne volne debeline 5,0 cm

0,35

0,75

plošče iz lesne volne debeline 2,5 cm in 3 cm od zidu

0,30

0,75

plošče iz lesne volne debeline 2,5 cm in 3 cm mineralne vole

0,80

0,80

Izolacijske plošče iz lesenih vlaknenk, perforirane,deb.1,3 cm

0,20

0,40

Izolacijske plošče iz lesenih vlaknenk, perforirane,deb.1,3 cm In 5 cm od zidu

0,30

0,40

plošče iz mineralnih vlaken debeline 1 cm

0,15

0,50

plošče iz mineralnih vlaken debeline 2 cm

0,2

0,7

plošče iz mineralnih vlaken debeline 3 cm

0,4

0,8

plošče iz mineralnih vlaken debeline 5 cm

0,6

0,9

plošče iz mineralnih vlaken 2,5 cm od zidu

0,4

0,8

plošče iz mineralnih vlaken 5 cm od zidu

0,65

0,95

plošče iz mineralnih vlaken debeline 2 cm, perforiranimi ploščami na razdalji 3 cm

(20 % perforirane površine)

0,50

0,90

lesni panel debeline 5 cm direktno na zidu

0,07

0,05

vezna plošča 8 mm, oddaljena 5 cm od zidu

0,22

0,09

mehki tepih 1 cm na betonu

0,08

0,26

težke zavese, 9 cm od zidu25

0,10

0,63

okensko steklo

0,30

0,37

 

2.3. Hrup v kanalih in rešetkah

Hrup se prenaša po razvodnih kanalih in sicer iz kanala v prostor, lahko pa tudi iz prostora v kanal oziroma preko zaprtih kanalov med dvema prostoroma.
Dušenje zvočnih nihanj (dušenje zvoka) v nekem sestavnem elementu, na primer v zračnem kanalu, se obravnava kot stopnja dušenja zvoka oziroma stopnja izolacije pred zvokom R:

R = D + 10 log S/A (dB)

D = L1 – L2 (dB) … razlika ravni zvoka (dB)

S - površina za merjenje sestavnega elementa (m2)
A - absorpcijska površina sprejemnega prostora (m2)

Vrednosti za R so dane v VDI 2571 in VDI 2081. Za prezračevalne naprave oziroma naprave za pripravljanje sobnega zraka lahko širjenje zvoka iz kanala v prostor opišemo z enačbo (slika 4):

L2 = L1 – R – 10 log S A/Sk + 6 (dB) ali

Lp = Lw – R – 10 log S A/Sk + 6 (dB)

L1, Lw - raven zvočne moči v kanalu (dB)
L2, Lp - raven zvoka v prostoru (dB)
R - stopnja zvočne izolacije stene kanala (dB)
S - (presek kanala) (m2)
Sk - (površina kanala) (m2)
A - absorpcijska površina sprejemnega prostora (m2)

 

 

V primeru, da se hrup prenaša iz prostora v kanal (slika 5) velja enačba:

L1 = L2 – R – 10 log Sk – 6 (dB)

 

 

Z povezavo obeh enačb lahko zapišemo enačbo za prenos zvoka iz enega prostora v drugi prostor preko zaprtega kanala (slika 6)

 

 

L2 = L1 – 2R – 10 log A2/Sk1.Sk2 – 3 (dB)

L1, L2 - raven zvoka v prostoru (dB)
R - zvočna izolacija stene (dB)
Sk1, Sk2 - površina kanala (m2)
A2 - absorpcijska površina sprejemnega prostora (m2)

Stopnja zvočne izolacije R v različnih prezračevalnih kanalih je določena z merjenjem. Na sliki 7 so prikazane orientacijske vrednosti.

 

 

Stopnja zvočne izolacije R zavisi od smeri širjenja (transmisije) zvoka (od izvora na vse strani ali obratno). Okrogle cevi (kanali) bolje dušijo zvok pri nizkih frekvencah od pravokotnih cevi oziroma kanalov. Pri postavljanju izvora zvoka v ohišje, je potrebno tudi stene na strani izvora obložiti z materialom, ki absorbirajo zvok. S tem se zmanjša raven zvočnega tlaka v ohišju. Razlika zvočne moči znaša:

Lw1 – Lw2 = R + 10 log α (dB)

α - koeficient absorpcije notranje obloge (tabela 4)


Pri poroznih materialih, kot so tekstil, mineralna volna, vlaknasti materiali itd, se velik del zvočne energije absorbira v porah materiala in pretvarja v toploto. Takšen način absorpcije zvoka se zato v veliki meri koristi pri prezračevalnih cevovodih - kanalih, ki so z notranje strani obloženi z materiali, ki absorbirajo zvok. Za kanale večjega preseka se uporabljajo dušilniki zvoka.

2.4 Ukrepi za zvočno zaščito ogrevalnih naprav

2.4.1 Izvor hrupa

Hrup v ogrevalnih kotlih, ki se odraža kot šumenje, nastaja predvsem zaradi zgorevanja goriva na oljnih in plinskih gorilnikih. Vzroki za šumenje so spremembe tlaka na ventilatorju zgorevalnega zraka ali v zgorevalnem prostoru, kjer prihaja do vrtinčenja zmesi zraka in goriva. Šumenje oziroma hrup je znatno večji pri izvedbah klasičnih kotlov in gorilnikih, ki nimajo v ohišjih vgrajene primerne zvočne izolacije. Včasih se hrup povečuje tudi zaradi resonance, ki nastane med kuriščem kotla in dimnikom. Frekvenca znaša pri nizki šumnosti od 100 do 500 Hz. Šumnost predvsem raste pri zagonu gorilnika, zaradi hitrega naraščanja tlaka, kar predvsem velja za kotle večjih moči.

Ostali izvori šumnosti v ogrevalnem sistemi so:

• šumi v cirkulacijski črpalki zaradi hidravlične neuravnovešenosti sistema, obrabe ležajev in oblog oziroma usedlin,
• šumi v armaturah zaradi prevelike hitrosti ogrevne vode,
• šumi zaradi toplotnih dilatacij ogrevalnega sistema (krčenje, širjenje cevovodov ),

Prenašanje zvoka oziroma zvočnih valov poteka od kotla preko stropov, zidov in dimnika v sosednje prostore. Prenašanje udarnega zvoka pa tudi preko temeljev, cevnih vodov črpalk itd. Posebej je to lahko problematično pri nadstrešnih kotlovnicah v stanovanjskih blokih. Nadstrešne kotlovnice se izvajajo ponavadi pri zamenjavi energenta za ogrevanje in rekonstrukciji ogrevalnega sistema. Priporoča se, da se betonska tla (podnožje) kotla izvede z dušilnimi ploščami, ali pa se celotna kotlovnica vgradi v kompaktni betonski celici.
Pomembno vlogo pri zmanjšanju šumnosti ima tudi ustrezna zvočna zaščita gorilnika ,ki omogoča zmanjšanje ravni hrupa (šumnosti) za 10 do 20 dB (A) in tudi dušilniki zvoka dimnih plinov, ki lahko zmanjšajo raven zvoka od 10 do 15 dB (A) po tekočem metru dimovodnega kanala. Razumljivo je, da mora biti gorilnik optimalno nastavljen, kar pomeni, da je tudi razmerje gorivo/zrak optimalno. Tudi sama izvedba dimovodnega sistema mora biti primerna (hitrost dimnih plinov, primeren presek dimovodnega kanala, izogibati se kolen itd). Na sliki št.8 so prikazani ukrepi za zvočno zaščito ogrevalnih naprav.

 

 

Če se ozremo po tujih standardih in priporočili, najdemo v VDI 2715 in 2050 navedene dovoljene ravni zvoka za kotle klasične izdelave. Toplotne moči kotlov znašajo od 10 KW dalje (slika 9).
Za družinske hiše pridejo koristimo toplotne moči kotlov od 10 do 50 kW (šrafirano področje v diagramu). Dovoljene ravni zvoka se lahko z primerno zvočno izolacijo zmanjšajo do 15 dB (A). Frekvenčno območje znaša od 500 do 2000 Hz. Raven zvoka v sosednjih delovnih in ostalih prostorih je odvisen od vrste dejavnosti in znaša 55/70/85 dB(A). Temu primerno je potrebno izolirati ločilne stene pred zvokom v zraku. V kotlovnici, ne sme biti prekoračena raven hrupa 85 dB (velja predvsem za kotle večjih moči, kar je razvidno iz diagrama na sliki št.9).

 

 

2.4.2. Gradbene zahteve za zaščito pred zvokom

Stena med stanovanjem in manj hrupno kotlovnico mora imeti predpisano minimalni vrednost izolacije pred zvokom zraku R′w = 57 dB. (prologa 1, zap.št.1.10 Ur.list.RS 14/99).

Če je raven hrupa ozadja v bivalnem prostoru nižja od 30 dB (A) podnevi in 25dB (A) ponoči, se zaradi hrupa hišnih naprav, instalacij in obratov ter virov hrupa izven stavbe, raven hrupa v tem prostoru ne seme povečati za več kot 5 dB (A).

Zidovi in stropovi v prostorih, kjer so nameščene ogrevalne naprave, morajo imeti primerno zvočno izolacijo pred zvokom v zraku. Za stene, ki ločujejo stanovanja tako velja, da naj znaša pri spodnjem nivoju frekvenčne meje (< 200 Hz) razlika ravni (nivojev) zvoka približno:

R = L1 – L2 = 40 dB (A)

L1 - raven hrupa (zvoka) v prostoru, kjer so ogrevalne naprave
L2 - raven hrupa (zvoka) v sosednjem prostoru

V primeru, če znaša v sosednjem prostoru raven zvoka L2 = 30 dB (A), je lahko maksimalna raven hrupa v kotlovnici določimo:

L1 = R + 30 = 70 dB (A).

V primeru, da se v kotlovnici doseže večja raven zvoka kot 70 dB (A), je potrebno izvesti ustrezno zvočno zaščito.

Opisani način izračuna vrednosti L1 je približen. Za točen izračun je potrebno upoštevati še absorpcijske lastnosti prostora v katerem prihaja do prenosa hrupa.



2.4.3. Praktični primer izračuna zmanjšanja ravni hrupa med dvema prostoroma

Za praktični primer naredimo izračun ravni hrupa L2 v sosednjem prostoru, ki meji na kotlovnico, kjer znaša raven hrupa L1 = 70 dB. Podatki za izračun so sledeči (slika 10):

raven hrupa v kotlovnici L1 = 70 dB
dimenzije kotlovnice 5 x 5 x 2,2 m
dušenje zidu R0 = 50 dB , Sz = Fo = 9 m2
dušenje vrat R1 = 30 dB , Sv = F1 = 2 m2

 

 

Izračun:

L2 = L1 - Rskupni ( dB)



Rskupni = 36,38 dB

Raven hrupa L2 v sosednjem prostoru znaša:

L2 = 70 - 36,38 = 33,62 dB

3. Zaključek

Dokazano je, da dolgotrajni hrup povzroča psihične težave in fizične okvare človekovega organizma. Zato je iz tega potrebno, da izvedemo pri gradnji novega ali sanaciji ogrevalnega in prezračevalnega sistema ustrezno zvočno zaščito pred hrupom hišnih instalacij. Najbolje je, da se o primerni zvočni zaščiti pomenimo z ustreznim strokovnjakom oziroma preverimo ustrezno zvočno zaščito naše zgradbe v projektu za pridobitev gradbenega. Ko so stene in tla narejene ter vodovodne instalacije, centralna kurjava in prezračevalne naprave instalirane, je vsak poskus izboljšati izolacijo pred hrupom zahteven in drag.

 

 

Ptuj 3.12.3006
Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž.str.

 

Viri:
• DIN 4109, 1320,52210,
• VDI 2571, 2719
• Pravilnik o zvočni zaščiti

SERVIS

Servis je pomemben in ključen del podjetja.

Skrbimo za redne vzdrževalne servise, garancijske servise ter popravila klimatskih in prezračevalnih naprav. Naše ekipe so usposobljene takoj na mestu odpraviti napako... preberi več...

TEL.:  01/5340-653
GSM: 040/480-057

E-POŠTA: info@ke-sgs.si